G. Franz Josef Schober je v zimski izdaji revije Signal za leto 2006/07 objavil povzetek svojega raziskovalnega dela, in sicer z naslovom ˝Eine Begegnung˝ (˝Srečanje˝). Raziskavo je osredotočil na vas z imenom Neuhaus am Klausenbach, ki leži približno šest kilometrov severno od Sankt Anne am Aigen. Schober podrobno opisuje delo lokalnega duhovnika, očeta Stephana Bergerja, ki je v letih 1944 in 1945 dovolil, da se župnišče uporablja kot ambulanta za Žide, ki so zboleli za tifusom. Še več, nego bolnih Židov je zaupal svoji lastni sestri Theresii Berger in medtem ko je skrbela za bolne, je tudi sama dobila bolezen, ki jo je stala življenja.
    
    Schober prav tako piše o Rosi Freißmuth, ki je v svoji veletrgovini v Neuhausu am Klausenbach pod nosom esesovca, ki je bil v tistem trenutku v trgovini, pomagala mlademu židovskemu prisilnemu delavcu, čigar oče je zbolel za tifusom in je imel visoko vročino. Fantu je dala kruh in zdravila. Poleg tega je skrivala Žide pod snegom v bližini svoje trgovine in jim tako rešila življenje. Pogum Rose Freißmuth je – po njeni smrti – počastil tudi Yad Yashem, ki jo je razglasil za Pravično med Narodi. Njeno ime bo večno zapisano na Častnem Zidu.
    
    V pogovorih z zgodovinarko dr. Eleonore Lappin smo razmišljali, če je bil mogoče lokalni duhovnik del zarote, h kateri je pripomogel z organiziranjem ljudi. Zdaj pride na vrsto težko vprašanje: sta oče Stephan Berger in Josef Nöhrer, duhovnik v St. Anni, sodelovala? Sta skupaj usklajevala trud za reševanje življenj? Sta bila iz istega testa ali jih je usmerjal nekdo od zgoraj? Je mogoče, da je oče Berger vplival na vernike v St. Anni? So župljani iz Neuhausa in St. Anne delovali skupaj? Naš odgovor se glasi: ne vemo. Vemo pa naslednje: prebivalci iz okolice St. Anne so globoko verni katoličani, dobrodelnost in pomoč drugim ljudem jim je samoumevna. V judovstvu temu pravimo tzedaka – dobrodelno dajanje. Druga možnost je, da so generacije zrasle v duhu tradicije dajanja in pomoči, ker gre za področje na meji, kjer se pogosto pojavijo tujci, ki rabijo pomoč. Vsekakor lahko mirno rečemo, da so se državljani v tem delu Avstrije množično uprli nacističnemu zgledu poskusom izbrisanja Židov iz sveta in njihovemu pomoru. Ti pogumni ljudje so s skupnimi močmi reševali Žide. Dali so jim hrano in ponudili pomoč po svojih najboljših močeh. S svojimi dejanji so dokazali, da je bil avstrijski narod, čeprav je bil – takrat – že šest let pod nacistično vladovino, sposoben doseči veliko višje moralne vrednote, medtem ko so tvegali svoja življenja in po svojih najboljših močeh reševali Žide.